Na svetu je Novo Sporočilo od Boga, in ena od stvari, ki jih zahteva, je pojav ženskih voditeljic, zlasti na področju duhovnosti in religije. Zdaj je čas, da se nekatere ženske pokliče v te večje vloge in odgovornosti, in pomembno je, da se to po vsem svetu v različnih kulturah in različnih verskih tradicijah dovoli.
Morda bo zanimivo, če pomislite, da v naprednih narodih v vesolju, naprednih narodih v Večji Skupnosti inteligentnega življenja, v kateri živite, kjer obstaja razlika med moškimi in ženskami ali samci in samicami – v tistih posebnih rasah, rasah, ki niso po naravi androgene –, ženskam običajno dajejo prednost v zadevah vesti in duhovnosti.
To predstavlja napredek in tudi praktično modrost, saj morajo voditelji v tem kontekstu biti v bistvu skrbniki in morajo biti v bistvu vzdrževalci. Vloga verskega voditelja v kakršnem koli kontekstu – naj bo to v okviru formalne tradicije, v okviru hierarhije vodstva ali v okviru bolj neformalnega delovanja z manjšimi skupinami ljudi – je v vseh primerih vloga, ki se osredotoča predvsem na skrbništvo in vzdrževanje.
Ustvarjalnost na področju religije je primerna le, če izpolnjuje praktične potrebe ljudi in prilagaja religijske nauke spreminjajočim se okoliščinam. Tudi v tem primeru je treba ravnati z veliko previdnostjo, saj ljudje radi spreminjajo tisto, kar jim je bilo dano, in to prilagajajo svojim potrebam, preferencam, željam in lastnim interesom. Ustvarjalnost na področju religije je torej dejansko izredno tvegana.
Vendar pa se mora religija sama, ne glede na kontekst, v katerem obstaja, spreminjati in razvijati. Mora imeti večjo sposobnost, da služi ljudem, ki doživljajo spremembe v svojem osebnem življenju, pa tudi na ravni nacij in družb. Dejansko se bo morala religija prilagoditi in spremeniti tudi takrat, ko se bodo okoljske razmere na tem svetu spremenile zaradi Velikih Valov sprememb, ki prihajajo na svet.
Vendar je v bistvu vloga verskih voditeljev v skoraj vseh situacijah, da so skrbniki in ohranjevalci. To, kar zagotavljajo, ni toliko materialne narave, kot je duhovne narave, v okviru globlje izkušnje in spoznanja, ki je mogoče za vsa človeška bitja in druge rase v Večji Skupnosti. Bog je namreč vsem čutečim bitjem dal globlji um – um, ki se v Novem Sporočilu imenuje Védenje.
Očitno je, da ženske v mnogih družbah prevzemajo večje vloge, vendar še vedno obstaja precejšen odpor, v nekaterih tradicijah pa to sploh ni dovoljeno. Vendar pa je treba bolj priznati notranjo moč žensk in njihovo naravno sposobnost, da v tej vlogi delujejo. Tudi v sedanjih tradicijah ženske morda ne delujejo kot priznane voditeljice, vendar so v večini primerov hrbtenica verske organizacije in same tradicije.
Moški se zaradi tega ne bi smeli počutiti ogroženi, saj gre za prevzemanje naravnih sposobnosti. In čeprav bodo moški še naprej verski voditelji, bi bilo treba možnosti za ženske močno razširiti. Kajti če je posameznik, v tem primeru ženska, razvil svoje sposobnosti za spoznavanje globljega uma in ustrezno odzivanje nanj, za odgovorno izvajanje njegovih navodil – brez spreminjanja ali ponovnega opredeljevanja zase ali za pričakovanja drugih –, potem lahko, ko doseže to zrelost in odgovornost, prevzame večjo in bolj naravno vlogo verske voditeljice.
Če pogledate preteklo stoletje, boste jasno videli, da se je v vsej evoluciji družbe, na mnogih mestih po svetu, zgodil vzpon žensk v vidne vloge, ki so jih prej prevzemali samo moški. To je naravna evolucija in bi se morala nadaljevati.
Danes obstajajo ženske, ki so voditeljice držav, vendar jim je v mnogih, mnogih tradicijah in kulturah še vedno onemogočeno, da bi postale verske voditeljice. V mnogih primerih lahko postanejo predsednice države, vendar ne duhovnice, rabinke ali imamke.
Če bi se človeštvo lahko učilo od naprednih ras v vesolju, bi videli, kakšna napaka je to. Videli bi, kaj so se morale naučiti druge rase bitij in kako so morale gojiti svojo naravno modrost in spretnosti za preživetje in delovanje v okolju Večje Skupnosti, ki je po svoji naravi izredno konkurenčno in zapleteno. Če bi se lahko učili iz teh primerov, bi razumeli modrost tega, kar tu govorimo.
V mnogih naprednih družbah, kot smo omenili, so ženske duhovnice; so verske avtoritete. Ženska: v tem primeru, v rasah, ki so zelo drugačne od vaše, je ženski spol priznan kot bolj dovzeten za vodstvo Duha ali Boga, medtem ko so moški na splošno ali v večini primerov bolj kompetentni v fizičnih ali praktičnih zadevah.
To ni zgolj človeški pojav ali zgodovinski precedens v tem svetu. To je nekaj, kar velja v celotnem vesolju. V nekaterih naprednih rasah so se moški in ženska združili v eno bitje, da bi pridobili dostop do veščin, ki jih lahko ponujata oba vidika Stvarstva. Toda to ni realnost človeštva, niti ni potrebno, da bi bila. Moški in ženska, moški in ženski princip, imata oba ogromne kvalitete in lastnosti, ki jih je treba kultivirati in ki morajo biti kultivirane.
Zato bi lahko to imenovali Doba Žensk, vzpon žensk – ne le na politične položaje, ne le na vodilne položaje v poslovnem ali gospodarskem svetu, ampak tudi v svetu religije in duhovnosti.
Čeprav imajo ženske velike prednosti, imajo tudi slabosti in pomanjkljivosti znotraj človeške družine. So zelo dovzetne za prepričevanje. So zelo dovzetne za vplive socialne povezanosti in soglasja. So zelo dovzetne za tegobe soočanja z nesoglasji in neodobravanjem. In njihova jeza in težave so lahko zaradi izredno malenkostnih in nepomembnih zadev. Toda kljub vsemu temu imajo naravno sposobnost za sočustvovanje, skrb, vzdrževanje in ohranjanje ter zagotavljanje večjih virov življenja, ki so po naravi nematerialni.
Vsi ljudje imajo namreč materialne in duhovne potrebe. Duhovnih potreb ni mogoče zadovoljiti z izpolnjevanjem materialnih potreb, vendar pa večina ljudi ne more resno razmišljati o duhovnih potrebah, dokler niso izpolnjene materialne potrebe. Vendar pa so te potrebe različne, vidite. Ko enkrat zadovoljite določene fizične potrebe življenja, kot so hrana, voda, zavetje, varnost in tako dalje, začnete razmišljati o večjih potrebah. Te so morda psihološke in čustvene narave, vendar psihološke potrebe premoščajo vaše globlje duhovne potrebe.
Navsezadnje je največa duhovna potreba enaka pri vseh ljudeh, in sicer najti in izpolniti svojo posebno poslanstvo v tem svetu. To velja ne glede na vašo kulturo, vero, družinske razmere, ekonomski položaj in tako dalje. Da pa bi se lahko resno in odgovorno ukvarjali s tem, morajo biti izpolnjene določene materialne potrebe. To je prva zahteva.
Ker je zagotavljanje materialnih dobrin v preteklosti pripadalo predvsem moškim, so ženske lahko razvijale zagotavljanje dobrin na drugih ravneh – na psihološki, čustveni in duhovni ravni v veliko večji meri, in za to so naravno nadarjene. Bilo bi neumno misliti, da bodo ženske nadomestile moške pri preskrbi materialnih potreb. Čeprav je največja moč žensk moč empatije, moč služenja, se soočajo z istimi problemi strahu, želje in preferenc kot moški, vendar imajo še vedno te naravne prednosti v veliki meri. Odrekanje njihovih priložnosti na področju religije in duhovnosti je velika napaka, ki drago stane.
Duhovne zadeve se razlikujejo od komercialnih in materialnih zadev ljudi in jih ne smejo zamenjati. Država in religija v nobenem primeru ne smeta biti enaki. To se je v zgodovini izkazalo za katastrofalno. Velika žrtev poskusa združitve teh dveh je sama religija, ki postane orodje države, ki se uporablja kot oblika manipulacije in prepričevanja, samo-pravičnosti in obsodbe drugih.
Ljudje poskušajo stvari poenostaviti in vse narediti enako, vendar stvari niso enake, vidite. Narava se v različnih kontekstih izraža drugače. In čeprav bodo še vedno obstajale ženske, ki bodo čudovite voditeljice v gospodarstvu in politiki, in bodo še vedno obstajali moški, ki bodo odlični verski učitelji in voditelji, obstaja naravna usmeritev, ki daje prednost ženskam, ženskem principu.
Ne mislite pa, da bi se svet čudežno spremenil, če bi religijo vodile ženske, kajti to ni res. Vendar bi se povečale možnosti za ohranjanje religije in ohranjanje duha religije v vseh tradicijah.
Še vedno potrebujete ljudi, ki vodijo organizacije, se ukvarjajo s finančnimi potrebami, vzdržujejo infrastrukturo in vse to, vendar se duh religije izgubi, ko se združi izključno s komercialnimi in praktičnimi potrebami. Njena etična podlaga se izgubi, njen duhovni poudarek se izgubi, postane formalizirana, okorna, urejena s pravili in predpisi, omejena z vladavino države, političnih sil, gospodarskih sil, in iz nje izgine življenje. Posledično postane zastarela, statična in zatiralska.
Ženske imajo naravno prevlado na področju religije in politike. To ne pomeni, da bodo vse ženske dosegle ta položaj ali da bo to cilj vseh žensk. Seveda ne, vendar tistim, ki so za to naravno nadarjene – ki imajo cilj, resničen cilj na tem področju – bi morali dati priložnost, da prevzamejo večjo vlogo.
V tem kontekstu religije in duhovnosti imate upravitelje, imate skrbnike in imate vidce. Posvetimo temu trenutek.
Upravitelji so seveda tisti, ki vodijo organizacije, ki zadovoljujejo praktične in finančne potrebe organizacij, ki so vključeni v promocijo učenja ali priložnosti ali koristi organizacije.
Skrbniki so tisti, ki služijo ljudem v bolj temeljnih čustvenih, psiholoških in duhovnih potrebah v duhovnem ali verskem kontekstu.
Vidci pa so zelo redka vloga in zahtevajo posebno pripravo. Če nekdo, ki ima dar vizije, ni dobro utrjen kot človek, ni močan v Štirih Stebrih svojega življenja – odnosih, zdravju, delu in duhovnem razvoju –, lahko njegova vizija postane zelo zlorabljena in napačno razumljena.
V teku stoletij so se moški tako bali moči žensk in možnosti, da bi ženske napredovale v družbi in kulturi, da so si dejansko odrekli prednosti in koristi teh sposobnosti. Zaradi tega je bila civilizacija kot celota zaostala in omejena, njen polni potencial pa ni bil uresničen.
Zelo malo je posameznikov, ki so lahko vidci, in vsi med njimi niso ženske, vendar so te darove v veliko večji meri prejele ženske, in danes obstajajo ženske, ki so namenjene, da so vidkinje. To je njihov namen. To je njihova naloga.
A morda jim njihove kulture in družbe dodeljujejo le vzdrževalna opravila znotraj družine. Ovirajo jih njihova lokalna religija in kulturni običaji. Njihov višji namen se ne uresničuje. Velika priložnost jim je zaprta.
Samo zato, ker ste rojeni z namenom, še ne pomeni, da vam bo svet dovolil, da ga prevzamete. Zato je svoboda tako pomembna – svoboda misliti, svoboda izražanja, svoboda ustvarjanja. A na koncu je to svoboda, da najdete svoj namen in ga izpolnite.
Počasi, zlasti v zadnjem stoletju, so se ženske dvignile in [predstavljajo] vzpon žensk v mnogih kulturah – ne v vseh, ampak v mnogih. To je naravna evolucija, kot smo že rekli. To se mora zgoditi. In človeštvo bo zaradi tega veliko na boljšem. Zadrževanje žensk in dodeljevanje jim samo gospodinjskih dolžnosti je velika napaka. To bo človeški družini odreklo veliko večje vire, ki bi bili sicer na voljo.
Zmeda glede vlog moških in žensk, moškega in ženskega principa, je povzročila veliko zaostalost v razvoju človeštva in veliko zlorabo ljudi skozi stoletja v mnogih kulturah. Omejevanje žensk na vzgojo otrok in gospodinjska opravila ter minimalne zaposlitvene možnosti je velika napaka, in kjerkoli to obstaja v kateri koli kulturi, bo ta kultura zaradi tega trpela.
Do nedavnega so v večini družb po svetu ženske veljale za lastnino moških – dragoceno lastnino, vendar lastnino, nekaj, kar se lahko kupi, proda, zamenja ali uniči – in to je eden od razlogov, zakaj se je človeška civilizacija razvijala tako počasi.
Zakaj je človeštvo potrebovalo tako dolgo, da je resnično napredovalo? Ni vas zadrževala samo energija in tehnologija, njihove omejitve. Zadrževale so vas omejitve vlog moških in žensk. Teža zgodovine in tradicije. Pričakovanja do otrok.
Kako bodo torej talenti ženske, ki ji je usojeno, da postane skrbnica v okviru religije in duhovnosti, kdaj priznani v kulturi, ki ji ne dopušča, da bi prevzela kakršno koli vlogo v tem kontekstu? In ali ne bo trpela zaradi tega, ker ne more izpolniti pričakovanj in zahtev svoje kulture?
Danes je po vsem svetu veliko nesrečnih in disfunkcionalnih ljudi, ki so se znašli v takšnih razmerah, ker je bila njihova naravna evolucija zadušena in zatirana. In kakšna je cena za družbo, da ima disfunkcionalne ljudi? Kakšna je cena za družbo, da mora plačati ceno zasvojenosti in številnih samouničevalnih dejanj ljudi? Kakšna je cena za družbo?
A večja cena, ki ni bila prepoznana, je, da ti posamezniki niso mogli izpolniti in izraziti svojega namena bivanja tukaj in darov, ki bi iz tega izhajali, ki niso le njihova osebna stvaritev, ampak so dejansko darovi Duha, darovi Boga.
Danes mnoge ženske iz ambicioznosti ali negotovosti stremijo k tem pomembnejšim vlogam, vendar to morda ni zanje. To je stvar prepoznavanja in ne bi smelo biti omejeno s plemenskimi, verskimi ali političnimi omejitvami.
V mnogih naprednih kulturah v vesolju so vidci priznani med Starodavnimi in so izbrani ter posebej usposobljeni za svoje prihodnje vloge. Enako velja za skrbnike. Enako velja za ljudi s tehničnimi sposobnostmi. Njihovi talenti so prepoznani že v zgodnji starosti in vsi prejmejo različne oblike izobraževanja, da se pripravijo na izražanje in uporabo svojih naravnih sposobnosti.
Drugi zelo nesrečen vidik omejevanja vzpona žensk je, da se fantje in dekleta družijo med seboj veliko prezgodaj. Nagnjeni so k posnemanju drug drugega. Tekmujejo med seboj. In so prisiljeni prevzeti tradicionalne vloge drug drugega, kar omejuje tako fante kot dekleta pri razvijanju in priznavanju svojih naravnih sposobnosti in nagnjenosti.
Od vsakogar se pričakuje, da se poroči, ustvari družino in živi romantično življenje. Zato so otroci že od petega leta starosti programirani za romantično življenje prek medijev in vseh podob kulture. To danes velja za mnoga mesta.
Kako je mogoče pod takšnim vplivom sploh prepoznati individualne talente in sposobnosti ljudi? To je kot pripravljanje vseh fantov na vojaško službo in nič drugega. Izguba za družbo je neizmerna – izguba talentov, izguba navdiha, izguba naravne usmeritve ljudi.
Mladi moški in ženske bi morali imeti zelo malo stikov med seboj, dokler ne bodo imeli časa, da razumejo sebe in razmislijo o svojih nagnjenjih, močeh in smeri v življenju. Zelo uničujoče je, če jih prehitro združite in vplivate na njihovo socialno vedenje med seboj. Mladim je že dovolj težko spoprijeti se z vsemi nasprotujočimi vplivi družbe na splošno, da bi se morali še v tako zgodnji starosti spoprijeti z nasprotnim spolom.
Za starše povsod je pomembno, da sčasoma, namesto da postavljajo pričakovanja in zahteve glede uspešnosti svojih otrok, opazujejo, kakšne znake jim otroci dajejo glede svojih nagnjenj in močnih strani, slabosti in naravnih sposobnosti. Včasih tega ni mogoče razbrati, dokler oseba ne doseže mlade odraslosti.
A mlademu človeku dati spodbudo in ga naučiti učiti se Poti Védenja, da lahko pridobi dostop do te večje inteligence, ki mu jo je dal Bog, je morda največje darilo, ki ga lahko starš da otroku, poleg tega, da mu zagotovi osnovne materialne potrebe.
Svet danes bi bil drugačen, če bi ženskam bilo dovoljeno napredovati. Ne bi bil magično čudovit; še vedno bi imel veliko problemov. Vendar bi danes na svetu živelo manj ljudi in bi bili bolje pripravljeni na Velike Valove Sprememb, ki prihajajo na svet – poslabšanje naravnega okolja, spremembe podnebja, zmanjšanje virov na svetu in tako dalje.
V svetu religije in duhovnosti bi bilo večje in modrejše vodstvo. To se zdaj naravno dogaja, saj ženske poskušajo pridobiti te priložnosti, če so jim sploh na voljo.
Novo Sporočilo od Boga spodbuja ženske, naj se povzdignejo in prevzamejo te večje odgovorne vloge. Tu ni poudarek na moči, ampak na odgovornosti. Iščete večjo odgovornost, ne večjo moč. Moč brez odgovornosti je uničujoča. Je arogantna. Je sebična. In vodi do velike škode.
Seveda bo prišlo do velikega upora mnogih moških, ki so se vedno bali žensk in se bojijo, kaj bi vzpon žensk lahko pomenil zanje. Toda tu gre za naravni vzpon. Njegov namen ni, da bi moške izrinil ali jim odvzel pravice ali jih ponižal, saj imajo tudi oni večje odgovornosti, ki še niso bile prepoznane in ponovno prevzete.
Modrost žensk mora stopiti v ospredje, če želi družba napredovati, če se človeštvo želi prilagoditi spreminjajočim se razmeram v svetu in če se želi izogniti večji konkurenci, konfliktom in vojnam. Te naravne danosti morajo imeti svobodo, da se razvijejo, ne le za blaginjo posameznikov, ampak za blaginjo celotnega sveta in celotnega človeštva.
Ženske morajo postati osvobojene in se osvoboditi od malenkostnosti, nevednosti in arogance. Naučiti se morajo nadzorovati svoje čustva. Naučiti se morajo modrosti razsodnosti. Imeti morajo možnosti za izobraževanje. Pridobiti morajo večje odgovornosti na področjih, ki so jim bila prej odrekana. Med moškimi in ženskami mora biti dovolj zaupanja, da se ta naravna razvojna stopnja lahko uresniči.
Novo Sporočilo to poudarja, ker je pomemben del tega, da se vsakemu človeku da priložnost, da se poveže z Védenjem, globljo inteligenco, ki jo je Bog položil v vsakega človeka. Danes se večina ljudi ne zaveda prisotnosti Védenja in se ne more odzvati na vodstvo in zaščito, ki ju Védenje nudi.
Zato je izvajanje Korakov do Védenja bistveno in predstavlja temeljni fokus vsega resničnega duhovnega razvoja in verskega izobraževanja. Naučiti nekoga recitirati Sveto pismo ali hvaliti Boga ne zadovolji njegovih duhovnih potreb. Morda je to pomembno za njegovo prihodnjo vlogo, morda je pomembno zanj kot posameznika, vendar je temeljni namen vsega duhovnega razvoja in verskega izobraževanja v najbolj pravem pomenu vzpostaviti povezavo med vašim razumnim umom, ki je produkt vseh vplivov sveta, in globljim umom v vas, ki ga je Bog ustvaril v vas – da vas varuje, vodi, ščiti pred nevarnostmi in vodi k višjemu namenu, zaradi katerega ste prišli na svet, namenu, ki ga pozna in razume samo Védenje, ker je onkraj dosega razuma, onkraj dosega človeških domnev, človeških ambicij, človeške teologije.
Um mora služiti Duhu, ne obratno, v pravi hierarhiji vaše Biti. Vaše telo služi vašemu umu, vaš um služi Duhu, vaš Duh služi Bogu, kar je naravno zasnovano in nagnjeno k temu. To je to.
A če um poskuša uporabiti Duha, postane lažni vodja. Ne more zagotoviti resničnega namena, smisla in smeri. Lahko le okrepi strukturo in pravila, ki so morda potrebna, vendar v tem smislu postanejo vsiljiva in zatiralska. Prepričanje nadomesti navdih. Poslušnost nadomesti služenje. Sledenje nadomesti prepoznavanje.
Zato v današnjem svetu religija na toliko načinov ne služi svojemu temeljnemu namenu, ki je približati ljudi Bogu. Približati ljudi Bogu pomeni, da jih približujete temu, kar je Bog položil v njih – ne idealnemu Bogu, ne veri v Boga, ne nujno tradicionalni veri v Boga, ampak dejansko temu, kar je Bog položil v njih, kar se v Novem Sporočilu imenuje Védenje.
Samo Védenje kdo ste in zakaj ste tu, koga iščete v svetu, kaj želite doseči, kam morate na koncu podariti svoj dar, kakšne korake morate narediti na tej poti, privlačnosti, ki se jim morate izogniti, priložnosti, na katere se morate odzvati, kraje, kamor morate iti, kraje, kamor ne smete iti, ljudi, ki jih morate spoznati, ljudi, s katerimi se ne smete družiti, skušnjave, ki jih morate zavrniti, in globlje skušnjave, ki jim morate slediti v sebi – skušnjave, ki vam jih je dal Bog.
S tem izzivom se soočajo tako moški kot ženske. Ovire pri opravljanju Korakov do Védenja so enake za moške in ženske. Vendar pa so ženske v večini krajev v večji neenakopravni situaciji, saj se vrednost njihovega Védenja ne ceni visoko. Uporabljajo se zgolj kot orodje njihovih družin, njihove kulture, njihovih vasi, njihovih plemen, njihovih narodov.
To se mora spremeniti, sicer človeštvo ne bo napredovalo. Ostali boste primitivna, plemenska kultura, nezmožna delovati v svetu zmanjšujočih se virov; nagnjena k tekmovanju, konfliktom in vojnam; vaše religije pa bodo še naprej orodje države – vezane na zgodovino in tradicijo ter dušile pravi izraz Duha.
Seveda je religija danes izredno pomembna v svojih etičnih naukih in pri ohranjanju ter zagotavljanju poti do izkušnje Božanske narave vsakega človeka in tega, kar ta Božanska narava zahteva od vsakega človeka. Toda religija je na mnogih mestih padla pod nadvlado države, v nekaterih primerih pa se je celo združila z državo. To ne sme biti. To je v osnovi nezdravo.
Vsi pravi Božji Glasniki, ki so prišli na svet, so bili Glasniki, ki so bili v skoraj vseh primerih svobodni od države. Ne glede na to, ali so bili obravnavani kot svetniki ali krivoverci, so morali delovati svobodno, brez vpliva vlade in kulture. Morda so prilagodili svoja učenja, da bi imeli priložnost poučevati in ponujati, vendar so delovali pod zelo drugačnim sistemom vodenja – notranjim sistemom vodenja, ki ga je Bog položil v njih, notranjim sistemom vodenja, ki živi v vsakem človeku kot njegov največji potencial.
Ena od velikih tragedij človeške revščine, ki je danes tako razširjena po svetu in ki tvega, da bo v prihodnosti še večja, je, da veliki darovi teh ljudi nikoli ne bodo odkriti, nikoli se ne bodo mogli poroditi. Veliki znanstveniki, veliki misleci, veliki politiki, veliki verski voditelji, veliki uslužbenci človeštva bodo vsi ostali pod jarmom revščine.
In ne bodo le njihova življenja žrtvovana in zadržana v bednem stanju, ampak bodo trpele tudi njihove družbe. Kajti modrost, ki jo družbe potrebujejo za napredek in razvoj, bo zavrnjena. To je, poleg človeškega trpljenja, tragedija revščine.
Vstopate v Dobro Žensk. Prišel je čas za preporod žensk – odgovornih, etičnih, modrih žensk. Tudi one se morajo naučiti Poti Védenja. Tudi one morajo slišati Novo Sporočilo od Boga, da bi resnično razumele, kaj jih motivira, da prevzamejo večjo vlogo v življenju. To razumevanje že obstaja na nekaterih mestih po svetu, vendar ni dostopno večini ljudi. Je redko. Je neprecenljivo. Ne podcenjujte njegove moči.
Mnoge od velikih voditeljic človeštva v prihodnosti bodo morale biti ženske. To je njihova usoda. To je tisto, kar morajo storiti. Če se to zanika, človeštvo ne bo napredovalo. Ostalo bo ujeto v zgodovini, tradiciji, konfliktih in vojnah.
Kot skrbnice in vzdrževalke so ženske bolj nagnjene k vzpostavljanju miru in sodelovanja. V tradicionalnem smislu morajo skrbeti za delovanje družine, morajo družino držati skupaj, morajo neposredno in intimno skrbeti za ljudi. Vidite prednosti tega?
Na področju religije in duhovnosti se tu razkrivajo velike sposobnosti. Vendar se to dogaja v širšem kontekstu. Ženske lahko še vedno imajo družine, vendar imajo večjo odgovornost, da skrbijo za ljudi na katerem koli področju, na katerem so usojene služiti.
Ker je Novo Sporočilo od Boga prišlo prek Glasnika, ki je moški, vas to ne sme odvračati od Sporočila, ki je podano tukaj. Ta moški, ta Glasnik, namreč priznava potrebo po moči žensk.
Če lahko ločite resnični navdih od osebnih ambicij, lahko razumete pomen tega. Če se lahko osvobodite tekmovanja za moč, ki danes obvladuje toliko moških in žensk v njihovih medsebojnih odnosih, potem lahko razumete modrost tega. Lahko razumete pomen Naših besed.
Ker ne govorimo vašemu intelektu, ne vašemu socialnemu pogojevanju, ne vašim ambicijam kot osebi, ampak govorimo vaši globlji naravi, naravi, ki jo je Bog ustvaril v vas – naravi, ki ni produkt socialnega, političnega ali verskega pogojevanja, ampak je stvaritev Božanskega v vas. To ni le potencial; to je globlja inteligenca, veliko modrejša od vašega intelektu.
Ampak kako malo ljudi je to sploh odkrilo. Kako malo ljudi je sploh prepoznalo razliko med Védenjem in svojim mislečim umom. Kajti to, kar ste, ni vaš um. Niso vaše ideje in prepričanja. Vaše ideje in prepričanja so le del načina, kako se orientirate v življenju. Kdo in kaj ste, je onkraj njih. A kako malo ljudi na svetu to razume.
Ko govorite o odnosu s samim seboj, govorite o odnosu s svojim umom in telesom. Kakšno drugo jastvo obstaja, razen tvojega pravega Jastva?
Izziv za ženske je deloma v tem, da ne postanejo žrtve tekmovanja za moč z moškimi, saj je to le destruktivno. Ne gre za to, da bi nadomestile ali prevladale nad moškimi, saj je to destruktivno. Gre za prevzemanje večjih odgovornosti. V nekaterih primerih to pomeni, da mora ženska, posameznik, nadaljevati brez moškega, brez družine. V zvezi s tem ni nobenih zagotovil.
Vaše duhovno poslanstvo je vaše duhovno poslanstvo. Z njim se ne morete pogajati. Ženske, ki so poklicane k večjemu služenju, morajo v prihodnost stopiti brez spremstva. Ne morejo vzeti s seboj moškega, ki bi jih varoval, skrbel zanje in jih omejeval. Morda bodo imele odlično partnerstvo z moškim, morda pa tudi ne. To je odvisno od Védenja in od njihovega lastnega individualnega načrta in poslanstva.
To poudarjamo, da bi ženske razumele, da postavljajo odnose z moškimi pred svoje višje poslanstvo. To je ena od slabosti, ki jo imajo ženske, ki jim je bila socialno vsiljena, vendar predstavlja tudi normalno človeško potrebo. Vendar pa morajo včasih tudi normalne človeške potrebe biti nadomeščene z globljo duhovno, božansko potrebo. Ta mora biti na prvem mestu.
To velja tako za moške kot za ženske. Če želite najti svoje poslanstvo v življenju, morate temu dati najvišjo prioriteto. Če vaš namen prihoda sem to zahteva, potem je to največja vrednota. Izpolnjevanje vaših družbenih obveznosti ali bioloških potreb ni tako pomembno kot to, moj Bog, saj govorimo o potrebi duše: potreba duše je, da najde svoj namen in ga izpolni v svetu, v okoliščinah sveta.
To je tisto, kar ponovno vzpostavi vašo Božansko naravo. To je tisto, kar izpolni vašo zavezo Bogu. To je tisto, kar konča konflikt v vas. Tu se vaša prava narava integrira. Tu vaše telo služi vašemu umu in vaš um služi vašemu Duhu, tako kot je bilo to zasnovano. Tu se vaše življenje sestavi. Tu prevzamete večje odgovornosti. To je tisto, kar zadovolji potrebe duše.
Vstopate v Dobro Žensk. Sprejmite to. Objemite to. Razmislite o tem. Novo Sporočilo od Boga vas bo naučilo velik pomen tega in zakaj je to tako pomembno za človeštvo na tej točki njegove evolucije.
Ker to niso časi konca. To so časi novega začetka. To je doba človeške enotnosti in sodelovanja, ker samo to bo rešilo človeštvo pred veliko nevarnostjo, ki jo je ustvarilo v svetu, in pred konkurenco drugih oblik inteligentnega življenja v vesolju okoli vas. Novo Sporočilo od Boga podrobno opisuje, kaj pomenita ta dva velika pojava in zakaj se je treba z njima soočiti s pogumom in predanostjo.
Novo Sporočilo je bilo poslano v svet, da bi človeštvo pripravilo na prihodnost, ki bo drugačna od preteklosti. Zato morajo ženske imeti prihodnost, ki bo drugačna od preteklosti. Hkrati morajo tudi moški imeti prihodnost, ki bo drugačna od preteklosti. To je doba človeške enotnosti in sodelovanja, ker je to v tem trenutku velika potreba človeštva.
Rastoče človeštvo, ki živi v svetu zmanjšujočih se virov, bo to potrebovalo, in to je dobro. To je nujno. To je tisto, kar bo potrebno, da se zmanjša človeško trpljenje in da se odvrne od velike skušnjave konkurence, konfliktov in vojn.
Ženske so namenjene, da igrajo večjo vlogo v tem velikem prehodu, da pripravijo svet na obnovo in človeštvo na njegovo prihodnost in usodo v Večji Skupnosti, kjer bodo človeška enotnost in sodelovanje ter preporod žensk potrebni.
