Zdaj je čas, da spregovorimo o Svetem – kaj je resnično sveto, kaj je treba spoštovati, kaj je treba priznati – in da vidite, kako zelo se razlikuje od stvari, ki veljajo za svete in jih imajo mnogi ljudje za svete.
Kajti tega, kar je sveto, se ne da dotakniti. Ne da se ga poimenovati. Ne da se držati v rokah. To ni kraj. Ni stavba. Ni predmet. Kajti sveto je tisto, kar je trajno.
Kajti na začetku je bilo Sveto. Na koncu je bilo Sveto. Na sredini, vmes, je bilo Sveto. Je preteklost. Je sedanjost. Je prihodnost. Je trenutek izkušnje. Je razodetje.
To je spomin, ki se razteza po hodnikih vašega uma, tako daleč nazaj, da sega onkraj tega življenja, onkraj tega niza okoliščin. To je kot spomin na nekaj, kar je vedno bilo, a je bilo pozabljeno.
Ko ljudje doživijo to izkušnjo, vedo, da je v njihovem življenju nekaj trajnega. Ne gre za prepričanje, da je nekaj trajno. To ni prepričanje, ki temelji na strahu in bojazni. Ne gre za prilagoditev, ki bi izničila tesnobo, ki spremlja zavedanje o lastni smrtnosti in omejenem življenju tukaj na svetu. Sveto je kot plamen, ki nikoli ne ugasne.
Ko ljudje doživijo sveto izkušnjo ali ko je nekdo v preteklosti v zgodovini doživel sveto izkušnjo, imajo ljudje določene kraje za svete, kjer so se zgodili dogodki, kjer so bila opravljena žrtvovanja. Ti kraji veljajo za svete in nastajajo čudoviti spomeniki – nekateri od njih so tako lepi, da jih ljudje prihajajo od vsepovsod obiskat, se jim poklonit, jih doživeti.
Vendar niso sveti. Če bi vedeli, kaj je resnično sveto, bi to razumeli. Če bi izkusili, kaj je sveto, bi to razumeli. Tu ne bi bilo nobenega vprašanja. Ne bi se prepirali.
V nekaterih tradicijah velja za sveto Zemlja sama po sebi – celotna Zemlja, ne le en določen kraj. Toda Zemlja ni sveta. Je samo Zemlja.
Ta stavba – naj bo še tako lepa, zgodovinska, okrašena ali fenomenalna – je le stavba. Ta kip ali predmet je le kip ali predmet. Če ga naredite za svetega, če vztrajate ali verjamete, da je svet, zgrešite bistvo. Morda je namreč sveti za vas ali za vašo kulturo, ni pa sveti za druge. Zanje je zanimiv ali lep. Vendar je le stvar. Zanje to ni sveto.
Toda vsakdo, ki ima izkušnjo Božje Prisotnosti ali gibanja Védenja v sebi, ve, da je sveto. Tako zelo se razlikuje od vsega drugega – od vsake ideje, prepričanja, kraja, tradicije ali obreda -, da bo za vsakogar, ki ga doživi, sveto ali pa vsaj nenavadno in osupljivo.
Spoznati Sveto pomeni znebiti se toliko zmede, sovražnosti in navezanosti na stvari. Bog namreč ni navezan na te stvari. In tudi večja inteligenca, ki jo je Bog položil v vas – globlji um, um Védenja – ni navezana na te stvari.
Toda um – um sveta, um, s katerim razmišljate – dela stvari svete. Ima svoje bogove. Ne zavedajoč se velike Prisotnosti, ne zavedajoč se Ognja Védenja, ki gori v vas, ustvarja svoje svete dogodke, svete kraje, svete ljudi, svete predmete in tako naprej.
Ni tako, kot da bi bil Bog neka oddaljena zvezda. Bog se giblje v vašem življenju – giblje se po svetu, po ljudeh, krajih in dogodkih, saj je bil vsak poslan sem, da nekaj da, da nekaj naredi. In dejstvo, da ljudje tega niso izkusili – ali prepoznali ali izpolnili -, je korenina trpljenja vseh.
Kljub temu mnogi ljudje vedo, da je v življenju nekaj svetega, zato skušajo to nekako izraziti – sveta krava, sveti tempelj, sveta knjiga, sveta zgodovina, sveti predmet, sveto Sonce, sveta Zemlja – celo nebesa, vesolje, Večja Skupnost.
Vendar se to, kar je Sveto, giblje skozi vse te stvari, giblje se kot veter. Ne morete ga ujeti. Ne morete ga zadržati. Ne morete ga pokazati drugemu in reči: „To je to. Verjemi v to.“
Sveti predmeti se izgubijo. Veliki templji so uničeni ali propadejo. Tudi svete Zemlje v daljni prihodnosti ne bo več in vsega, kar je na njej veljalo za sveto, ne bo več tu.
Toda sveto ostaja. Je v Misteriju. Imeti morate pogum in zaupanje, da vstopite v Misterij, da se umirite.
Ljudje ne morejo biti mirni, ker jih je strah – bojijo se, kaj bi lahko čutili, kaj bi lahko vedeli, kaj bi lahko videli. Kajti te stvari so že v njih in čakajo, da jih odkrijejo. Ljudje se bojijo samih sebe. Bojijo se življenja. Bojijo se sprememb. Bojijo se Boga. A vse te stvari so v njih in čakajo, da jih odkrijejo.
Za tiste, ki so izkusili Misterij, za tiste, ki so izkusili Sveto, je to bolj resnično od vsega, česar se lahko dotaknete, kar lahko razmišljate, kar lahko vidite ali slišite ali držite v rokah. Te stvari postanejo manj resnične, manj pomembne.
Zdaj ste svobodni, da greste skozi življenje kot veter, kot Prisotnost, kot Sveto. Da, še vedno ste oseba, imate obveznosti in težave. Imate bolečine in trpite zaradi stvari. Prihaja do razočaranj. Obstajajo razočaranja. Toda obstaja nekaj Svetega, ki odtehta bolečino življenja, nesoglasje življenja in zmedo življenja.
Bog pošilja Nova Sporočila v svet, da bi obnovil Sveto in obnovil zavest ljudi o Svetem. Ne gre le za to, da bi vplivala na človeško zgodovino. Ne gre zgolj za to, da bi človeštvu dalo novo zavest ali sprožilo večji niz dogodkov, ki lahko spremenijo potek človeške zgodovine. Božja Nova Sporočila so namenjena tem stvarem, a v osnovi so tu zato, da obnovijo Sveto. Tu so zato, da nadomestijo zmedo in ločitev ljudi od Svetega.
Kajti to, kar je Sveto, postane nečisto, postane maliki, obredi, verovanja in zatiranje. Sveto se je spremenilo v mehanizem nadzora nad ljudmi, v jarem in pas za človeštvo, v zahtevo, niz pravil, ki so neprilagodljiva in nečloveška.
Sveto je izgubljeno. Ljudje so zatirani in osiromašeni. Ljudje se med seboj borijo za to, kar mislijo, da je sveto. Med seboj se borijo, katerega od Božjih Glasnikov je treba spoštovati. Med seboj se borijo za zgodovino svoje vere. Med seboj se borijo za svetovne vire. Spopadajo se zaradi svojih idej, bolečina in trpljenje človeštva pa se ohranjata in poglabljata. In Sveto se za ljudi izgublja kot navdih, kot misterij, kot nevidno gibanje Boga in Božjih odposlancev.
Zato je treba v velikih časovnih presledkih v svet poslati Novo Božje Sporočilo. Tu ni zadnjega preroka, saj potrebe človeštva in potrebe duše v vsakem človeku kličejo po Svetem.
Brez tega ste inteligentne živali, tako inteligentne, da se zavedate svoje prihodnosti in svoje smrtnosti, tako inteligentne, da trpite v veliko večji meri kot karkoli drugega v naravi. Toda Sveto živi z vami. Brez njega je življenje neplodno, puščava – brez izpolnitve, brez občutka trajnosti, brez miru, brez rešitve. Zemlja in vesolje sta hladna in neizprosna. Brez Svetega je del vas za vedno neizpolnjen, globlji del vas, del vas, ki čaka, da ga odkrijete.
Ničesar ne imenujte sveto. Nobenega kraja. Nobene osebe. Nobene knjige. Nobenega templja. Nobene cerkve. Nobene mošeje. Pristopite k njim s poklonom in spoštovanjem, vendar jih ne imenujte svetih. Kajti to, kar je Sveto, je veliko večje. To je zato, da vas popelje onkraj sveta, medtem ko ste v svetu, da ste lahko v svetu, a ne od sveta.
To je tisto, kar vam daje moč in povezavo z Bogom. Seveda je misteriozno, ker je obstajalo pred svetom. Obstajalo bo tudi po svetu. Zato ga ne morete videti in slišati ter držati v rokah.
Da bi to doživeli, se morate naučiti biti tiho. In narediti morate Korake do Védenja, globljega uma, ki ga je Bog položil v vas – kjer lahko doživite Božje Gibanje, kjer lahko doživite Božjo Modrost, kjer lahko doživite Božjo Voljo in Prisotnost v vašem življenju.
Za to izkušnjo vam ni treba biti veren. Ni vam treba verjeti v eno samo religijo, da bi imeli to izkušnjo. Religija je pri tem lahko v pomoč, če jo razumete kot pot do Svetega. Če pa je religija le udobje, le nekaj, za kar menite, da morate biti poslušni, le družbena konvencija ali politična zahteva, je za vas izgubila svojo pravo vrednost.
Toda za tiste, ki niso verni, ki nimajo verske vere, ki ne sledijo predpisom ali določeni poti, je Sveto na voljo tudi njim. Če ga lahko izkusijo in začutijo njegovo gibanje v svojem življenju, jih bo to razbremenilo njihovih zamer, sovražnosti, tesnobe, treme, strahu pred življenjem, strahu pred samim seboj, strahu pred drugimi in strahu pred Bogom.
Kaj bi vam Bog lahko dal še večjega od tega – to veliko olajšanje, to veliko afirmacijo, to veliko potrditev, da ste poslani sem od zunaj, da bi svetu dali nekaj zelo posebnega in zelo preprostega?
Slediti temu pomeni gibati se s tem, kar je sveto. To pomeni, da začutite, kako to premika vaše življenje. Ne glede na to, ali ste verni ali ne, imate sveto izkušnjo.
Bogati težje doživljajo Sveto, ker so za sveto naredili toliko drugih stvari. Revni težko doživljajo Sveto, ker so lačni. Potrebujejo pomoč. Nimajo tistega, kar potrebujejo za preživetje, zato verjamejo v magijo in čudeže, ker potrebujejo čudež za preživetje. Potrebujejo nekaj, česar ne vidijo, da bi jim pomagalo. Zato lažje doživljajo Sveto.
Toda tudi tu je Sveto tisto, kar je trajno – onkraj dnevnih potreb, onkraj bogastva in sijaja, onkraj lakote.
Če bi človeštvo to spoznalo, bi bilo konec vojn. To bi prineslo sposobnost sodelovanja in združevanja. Ustvarilo bi pristnejše in bolj skupne vrednote. To bi pomenilo, da se vera ne bi uporabljala kot izgovor za vojno, kot orodje države, kot nekaj, kar razdvaja človeštvo in ga postavlja v konflikt s samim seboj. Ne bi se prepirali, katera knjiga je sveta, kateri Glasnik je sveti, kateri Glasnik je večji od drugega Glasnika. Izkusili bi, kaj je sveto, ali pa ne.
Bog vas hrani s Svetim. Če niste nahranjeni, ste lačni. Duša je lačna. Tudi če živite v razkošju, tudi če imate vse in svobodo potovanja, je vaša duša večno lačna, zato ste tako nezadovoljni.
Bog vas hrani na drugačni ravni, na ravni duše, saj tu vaše življenje postane resnično in smiselno, ima namen, smer, ker se gibljete s tem, kar je sveto, in svetega niste pripisali nobeni drugi stvari.
Lastnine so bodisi koristne bodisi ne. Pomagajo vam ali pa ne. Njihova vrednost je v tem, čemu služijo. Morda potrebujete veliko, da bi opravili svoj namen na tem svetu. Morda potrebujete malo ali nič. Vrednost stvari na tem svetu je zdaj povezana z večjim namenom, s služenjem Svetemu, ne da bi same postale svete.
Tudi svojega telesa ne imenujte sveto. Lahko pa služi Svetemu. Samo Bog v resnici ve, kako je to mogoče storiti v celoti. Da bi to spoznali, morate slediti globlji Inteligenci, ki jo je Bog položil v vas, kjer je mogoče izkusiti in izraziti gibanje Svetega.
To ve vsak pravi umetnik. To ve vsak človek, ki je resnično ustvarjalen. Vedo, da so sredstvo za nekaj bolj mističnega. Ne gre le za to, da opravljajo fenomenalne ali edinstvene naloge. Nekaj jih premika, kar je vir njihovega ustvarjanja, umetnosti ali glasbe – njihov navdih.
Največje darilo je deliti to, kar počnete v služenju Svetemu – ne da bi svoja dejanja imenovali sveta, ne da bi svoje kraje imenovali svete, ne da bi svoje knjige imenovali svete. Kajti kar je sveto, je trajno. To je tisto, kar ga dela svetega.
Ogenj Védenja, ki gori v vas, ustvarja predanost, pogum in prepričanje, da resnično prispevate k svetu. To je kot Sveti Ogenj. Ne morete ga ugasniti. Lahko ga le izgubite izpred oči. Bog ga je postavil tja.
V nasprotnem primeru bi se preprosto izgubili v svetu, odneslo bi vas vse – strasti, težave, problemi preživetja, zahteve drugih, velika in tragična gibanja človeštva in civilizacije. Izgubili bi se v svetu.
Zato je Bog v vas položil Védenje in Ogenj Védenja. Tudi če se izgubite, ste še vedno povezani. Tudi če postanete zmedeni, tudi če je vaše življenje zaničevano, ste še vedno povezani s Svetim.
Tu uporabljate svoj tempelj, cerkev, mošejo, sveti kraj, lepoto narave, svoje spomine, da bi služili Svetemu. Zdaj imajo pomen in vrednost. Niso sveti, vendar služijo Svetemu. To je njihova vrednost. Skozi njih greste kot veter. Imajo večjo službo in imajo večjo vrednost, ker služijo Svetemu, ker vi služite Svetemu.
Tu ni verske tiranije. Tu ni verskih sporov. Tukaj religija postane pot do Svetega, ne pa Sveto samo. Tu ima vsaka pot do Svetega vrednost, če se resnično uporablja. Tu ni obsojanja.
Tu vaše predstave o Nebesih in Peklu odpadejo, kajti kaj so Nebesa brez Svetega? Pekel pa je življenje brez Svetega. To je že vaša izkušnja. Obstajajo še hujši pekli. Obstajajo večje stopnje trpljenja in razdvojenosti. Toda Sveto ostaja in vas kliče, da se vrnete.
Tu ste osvobojeni preteklosti. Tu ste osvobojeni preteklih prepričanj. Tu ste osvobojeni svoje agresije. Tu ste osvobojeni sovraštva in neodpuščanja. Vse to je mogoče zaradi Svetega.
Vrnite se k temu, kar je trajno in resnično. Ne morete ga prepoznati. Ne morete mu določiti kraja, datuma ali imena. Če bi to storili, bi ga izgubili izpred oči.
Bog je v vas položil Védenje, da bi se Sveto lahko gibalo v vašem življenju in da bi ga lahko izkusili tudi v trenutnih okoliščinah. To je največje darilo in to je vir vašega odrešenja. Kajti Sveto vam bo dalo novo življenje. To je življenje, življenje, ki ga je ustvaril Bog.
